Zgodovina obrtno-podjetniške zbornice Radlje ob Dravi
Obrtno združenje Radlje ob Dravi je bilo ustanovljeno leta 1979 v sestavi Zveze obrtnih združenj Slovenije.
Pred tem so obrtna združenja delovala v obliki društev, ki pa niso imela svojih delegatov kakor ne zakonske osnove in programske zasnove razvoja zasebnega dela. Tako je bilo leto 1979 tudi temelj pravne varnosti samostojnemu osebnemu delu, ki je bil prvič postavljen z Obrtnim zakonom (1978).
Čeprav je bila struktura obrtništva v Radljah ob Dravi daleč pod povprečjem Slovenije na vseh nivojih, so novoustanovljeni organi obrtnega združenja preko svojih delegatov in delegacij aktivno sodelovali pri kreiranju obrti in utrjevanju položaja obrtnikov.
V letu 1991 se je pričel postopek reorganizacije Gospodarske zbornice Slovenije in v njej Zveze obrtnih združenj Slovenije, ki je združevala vsa tedanja občinska združenja.
S sprejetjem novega statuta je Zveza obrtnih združenj postala samostojna organizacija OBRTNA ZBORNICA SLOVENIJE, občinska obrtna združenja pa samostojne organizacije Občinske OBRTNE ZBORNICE. Tako je v Radljah ob Dravi na podlagi sklepa skupščine bila ustanovljena OBRTNA ZBORNICA RADLJE OB DRAVI kot samostojna organizacija obrtnikov občine Radlje ob Dravi.
Glavne naloge zbornice so:
- zastopanje interesov članov pred občinskimi in republiškimi organi pri oblikovanju gospodarskega sistema in gospodarske politike,
- razvijanje poslovno-informacijskega sistema,
- pospeševanje zunanjetrgovinske menjave,
- organizacija ekonomsko-propagandnih predstavitev,
- stiki z javnostjo in obveščanje
- svetovanje na področju davčne, obrtne in ostale zakonodaje,
- spremljanje in analiziranje pogojev poslovanja, opozarjanje na probleme obrtništva in dajanje pobud za reševanje,
- izvajanje javnih pooblastil.
Po novi zakonodaji obrtna zbornica izvaja javna pooblastila:
- izdaja raznih potrdil, spričeval in mnenj,
- vodenje obrtnega registra, izdaja obrtnih dovoljenj,
- izvajanje mojstrskih izpitov.
Obnova poslovnih prostorov v DOMU OBRTNIKOV je pripomogla k boljšemu in učinkovitejšemu delu zbornice in kar je najbolj pomembno, zbornica nenehno povečuje servis članstvu in daje zelo velik poudarek na izobraževanju svojih članov. V vseh svojih letih delovanja je zbornica skrbela za razvoj same zbornice in njenega članstva. Celotna dejavnost zbornice je vsa leta usmerjena na področje enačenja obrtnikov z drugimi gospodarskimi subjekti, vsestranskega izobraževanja obrtnikov, družbenopolitičnemu življenju, sodelovanju na sejmih in pri drugih raznih promocijah in navsezadnje družabnemu življenju.
Obdobje velikih organizacijskih sprememb za obrtniške organizacije je bilo po letu 1994, ko je bil sprejet Obrtni zakon. Posledica nove lokalne samouprave v letu 1995 pa je bila, da so se občinske obrtne zbornice preimenovale v območne obrtne zbornice, ki delujejo še danes. Vodstvo zbornice in zaposleni na zbornici se trudijo, da zbornica služi svojemu namenu. Na vseh področjih skušajo članom čim bolj ustreči in jim pomagati - nuditi obrtnikom popoln servis.
V okviru zbornice so formalno ustanovljene naslednje sekcije:
Sekcije rešujejo problematiko znotraj posameznih dejavnosti, predvsem pa skrbijo za strokovno izobraževanje članov in za večji ugled obrti. V zadnjih letih poskušamo delovanje sekcij okrepiti, tako da njihovo delovanje povezujemo v okviru Koroške regije .
Zgodovina zbornice govori tudi o prvih predsednikih zbornice in sicer prvi predsednik obrtnega združenja radeljskih obrtnikov od leta 1979 do 1983 je bil slikopleskarski mojster Rajko KUMER, naslednji predsednik je bil Ivan Grubelnik, od sredine leta 1998 pa zbornico uspešno vodi Andrej ŠRAJNER.